Zmernost - ključ do blagodejnih učinkov vina
Vino, ena najstarejših in najbolj čaščenih pijač v zgodovini človeštva, ima bogato in zanimivo zgodovino, ki sega v 6. tisočletje pred našim štetjem. Poleg svoje vloge v kulturi, religiji in družbi je vino skozi tisočletja pridobilo sloves zaradi svojih številnih blagodejnih učinkov na zdravje. V tem blogu bomo raziskali, kako so se dojemanje in uporaba vina razvijali skozi različne zgodovinske dobe.
Blagodejni učinki vina skozi 8000 let zgodovine
Arheološki dokazi kažejo, da so ljudje prvič začeli proizvajati vino okoli 6000 let pr. n. št. na območju današnje Gruzije. Že v teh zgodnjih obdobjih je vino veljalo za dragoceno pijačo, ki so jo uporabljali v verskih obredih in kot zdravilo. Starodavni ljudje so verjeli, da ima vino sposobnost zdravljenja številnih bolezni in izboljšanja splošnega počutja.
Vino je igralo pomembno vlogo v kulturi starih Egipčanov in Mezopotamcev. Egipčani so ga uporabljali pri religioznih obredih in v zdravilstvu. Zapisi na papirusih kažejo, da so egipčanski zdravniki predpisovali vino za zdravljenje prebavnih težav, kot antiseptik za rane in kot pomirjevalo. V Mezopotamiji so vino uporabljali za obrede in kot del vsakodnevne prehrane, saj so verjeli, da krepi telo in duha.
Stari Grki so vino častili kot darilo bogov in ga povezovali z Dionizom, bogom vina. Grški filozofi, kot so Hipokrat, Pitagora in Platon, so prepoznali zdravstvene koristi vina. Hipokrat, oče sodobne medicine, je vino priporočal za razkuževanje ran, lajšanje bolečin pri porodu in kot del prehrane za krepitev zdravja. Hipokrat je povedal: »Vino je koristna pijača za zdravega in za bolnega človeka.« In še: »Vino pijemo v primernem času, na pravilen način in v pravih količinah, upoštevajoč konstitucijo vsakega posameznika.«
Rimljani so nadaljevali grško tradicijo in širili vinarstvo po svojem imperiju. Plinij starejši, rimski učenjak, je v svojem delu "Naravoslovje" zapisal, da vino izboljšuje prebavo, zdravi številne bolezni in podaljšuje življenje. Vino je bilo del vsakodnevne prehrane rimskih vojakov, saj so verjeli, da jim daje moč in vzdržljivost.
V srednjem veku so menihi v samostanih nadaljevali tradicijo pridelave vina. Menihi so bili med redkimi, ki so imeli dostop do izobraževanja in medicinskega znanja, zato so razvili številne zdravilne pripravke na osnovi vina. Vino je bilo uporabljeno za zdravljenje bolezni, kot so prebavne motnje, težave z dihali in okužbe.
Med renesanso se je zanimanje za vino kot zdravilo povečalo. Znanstveniki, kot so Paracelsus, so raziskovali njegove zdravilne lastnosti. Paracelsus je trdil, da ima vino številne zdravilne učinke, vključno s krepitvijo srca in izboljšanjem prebave.
V 19. in 20. stoletju se je znanstveno preučevanje vina pospešilo. Raziskave so začele potrjevati številne tradicionalne trditve o blagodejnih učinkih vina. Poudarjeno je bilo zmerno uživanje vina, zlasti rdečega, zaradi prisotnosti antioksidantov, kot je resveratrol.
Danes so vsi ti blagodejni učinki vina dobro raziskani in dokumentirani. Vino lahko prinaša številne koristi za zdravje, ob ključnem pogoju, da ga uživamo zmerno in kot del uravnotežene prehrane. Vendar je pomembno, da se zavedamo meja in se izogibamo prekomernemu uživanju alkohola.
Z znanjem do razumevanja koristnosti vina
Eden prvih, ki je v sodobnih časih v Sloveniji pogumno odprl temo koristnosti vina je bil Zvonimir Simčič, ustanovitelj Medota, ko je pred 40 leti napisal knjigo Vino med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo “Koristno vlogo vina potrjuje osemtisočletna zgodovina te pijače. To nam daje pravico in dolžnost, da odkrijemo koristne plati vina in se borimo proti tistim, ki mu delajo krivico,« je zapisal uvodoma in tej temi posvetil kar polovico te še danes aktualne knjige.
O vinu si je treba zapomniti dve stvari, je poudaril in pri tem opozoril tudi na pomembno vlogo in lastnosti vinogradnika, če želi pridelati vrhunsko vino:
1. proizvodnja vina ni amatersko delo, marveč je postopek, ki zahteva posebno pozornost, izkušnje, sposobnost in poštenost;
2. končni proizvod ni alkoholna pijača, kot so vse druge, zato se njegovi učinki na človeka ne morejo primerjati z v vodi razredčenim etilnim alkoholom.
Nobenega dvoma ni dopuščal o tem, da so koristi vina povezane izključno z zmernim uživanjem ter je zelo kritično opredelil prekomerno in nerazumno pitje vina. Predstavil je dragocene hranilne vrednosti vina, zaradi katerih je vino pijača, ki se ne da primerjati z nobeno drugo umetno ali naravno alkoholno pijačo. Poudarjal je pomen znanja tudi na strani pivca, ne le vinogradnika, učinkovanje vina na telo pa opredelil kot sestavni del osebnosti vina.
Za konec še nekaj odstavkov iz knjige z besedami, kot jih je zapisal Zvonimir Simčič:
1. Zmernost je ključni pogoj koristnosti vina
“Vino v zmernih količinah sodeluje s svojimi sestavinami v vseh fizioloških procesih organizma vedno pozitivno. V ožjem prehrambenem smislu opravlja osnovno funkcijo s tem, da nadomešča druga hranila kot vir toplote oz. energije. Tako omogoča organizmu prihraniti sladkorje, maščobe in beljakovine. Pripomniti moramo, da je kot pijača pri jedi nenadomestljivo, ker ima poleg svoje prehrambene vrednosti pomembno funkcijo pri pospeševanju prebave, kot stimulator teka, predvsem kot neprimerljivi spremljevalec tudi najbolj skromne jedi.
Medicina vina ne prepoveduje, razen v primerih nekaterih boleznih prebavnega trakta, kot so gastritisi in ulkus, pri težki jetrni bolezni in alkoholizmu. Vendar vina ne kaže kratko malo prepovedovati. Zmerno uživanje dobrega in pristnega vina je lahko pri odraslih in starejših pogosto uspešen in koristen pripomoček, preizkušen skozi generacije… Napačno je mnenje tistih, ki bi vino prepovedali, da bi se pač izognili alkoholizmu. Prohibicionizem se ni nikdar obnesel. Zmerne rabe ne smemo izenačevati z zlorabo, kar se pogosto dogaja. Med abstinenco in pijančevanjem obstaja zlata sredina, ki velja za vse vrste alkoholnih pijač. To je zmernost!”
2. Znanje in spoštovanje dela vinogradnika
»Za poznavanje vina, njegovo pridelovanje in nego, in še posebej za pravo, zdravo pitje, ki ga nekaterim priporoča celo zdravilstvo, je potrebno učenje. Vino je zahteven proizvod in plemenita pijača, ki jo dobro pozna le malokdo. Zakaj toliko truda, znanja, skrbi za dobro kakovost vina, ko ga zna le redkokdo vrednotiti? Nepoznavanje pomeni, da imamo vino zgolj za tekočino z alkoholom... Tudi to me je napotilo k pisanju te knjige, v kateri bo bralec lahko dobil vse potrebne napotke za kulturno uživanje vina. Hkrati pa bo za bralca tudi opozorilo, kako z vinom ne sme ravnati.«
3. Dragocene hranilne vrednosti v vinu
“Že v davnih časih je človek spoznal, da je vino eden najdragocenejših elementov prehrane. Šlo je za intuicijo, ki jo je sodobna znanost tudi potrdila. Kemične analize še vedno odkrivajo nove sestavine vina. Vsi elementi, ki so jih odkrili, se ne razlikujejo od temeljnih, so neškodljivi in imajo veliko bioloških prednosti, ne spreminjajo pa vina v njegovi celoti. Torej je pijača, ki se ne da primerjati z nobeno drugo umetno ali naravno alkoholno pijačo. Zakaj potemtakem o vinu lahko razpravljamo v drugačnem tonu kot o ostalih alkoholnih pijačah? Bistvena razlika je v tem, da je vino čista in kompleksna biološka tekočina, izdelana v čudežnih laboratorijih narave. Ni navadna in groba raztopina alkohola, ker ga vsebuje v optimalni razredčenosti. Raztopina je živa, poživlja se z lastnimi fermenti, diastazami, B vitamini. Ni popolna hrana, je pa vsekakor hranilo, saj vnaša v človeški organizem v asimilacijskih oblikah in v skladnih razmerjih mineralne soli, sladkorje, organske kisline, aldehide, ketone, snovi taninskega izvora, beljakovine in drugo.”
4. Osebnost vina spoznajte tudi skozi učinke na vaše telo
“Vino je organizem: živi, diha, se izboljšuje, kvari, stara, občuti prostor, v katerem ga hranimo, in sredstva, s katerimi pride v stik; kot živ organizem občuti vse vplive podnebnih razmer. Osebnost vina se ne izraža samo v senzoričnih značilnostih, kot so okus, aroma, živahnost, barva, žametnost in podobno, ampak tudi v učinkih, ki delujejo na organizem. V starih časih so pripisovali nekaterim vinom vrline, a gotovo je, da to drži do neke mere. Obstajajo številne razlike, ki jih je treba pri izbiri kvalitetnih vin upoštevati, da nam najbolj ustrezajo. Le ta je pravilna pot pri izbiri vina, ki vam bo najbolje ustrezalo.
Nekaj ključnih vidikov razumevanja učinkov alkohola v vinu:
delovanje alkohola na človeški organizem je tesno povezano s stopnjo alkohola v krvi;
učinki (kozarca vina) se morajo ugotavljati v sorazmerju s tem, kaj je človek pojedel oziroma česa ni;
kako človek pije, je prav tako odločilno za alkoholno krivuljo;
individualna občutljivost je istočasno zaščitni ali obremenilni faktor, ki ga lahko ima alkohol na organizem.
Poškodbe, ki jih povzroča pretirano uživanje vina, recimo v jetrih ali možganih, niso odvisne samo od količine, ampak tudi od kakovosti. Konvencionalna vrednost vina je določena bolj po skupnih značilnostih kot pa po posameznih: Francozi temu pravijo buket. Znanstveniki, zdravniki, enologi, gostinci in potrošniki bi morali natančneje upoštevati te razlike. Tako bi lahko vsakdo prišel do takega vina, ki se najbolje sklada z okusom, zdravstvenim stanjem in značilnostmi njegovega prebavnega trakta.”
Vino je edinstveno kot pijača ali hranilo. Ne zbuja le gastronomskih poželenj oziroma fiziološke potrebe (žeja, apetit itd.) in ne samo želje po opojenosti, ki je psihično zadovoljstvo, temveč je v resnici čudovita pijača z vsemi lastnostmi, ki elektrizirajo vse čute. Vsi ti blagodejni učinki pa seveda veljajo le ob zmernem uživanju.
In ne pozabite - stavek, ki ga je predpisalo ministrstvo za vsako oglaševanje alkoholnih pijač, je izjemno pomemben in je dobronamerno opozorilo, da prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju.
