V četrtek zjutraj lastnik Simon, enolog Luka in kletar Sandi v klet pridejo prej kot običajno. Naročeni so trgači in napovedan je dan trgatve. Tudi vremenska napoved je krasna, dan bo lep, sončen in vroč, za trgatev to pomeni, da morajo čim prej začeti. »Vedno poskrbimo, da imamo dovolj veliko ekipo trgačev, da se grozdje potrga pred poldnevom, ko temperature še niso previsoke. Grozdje se ne sme pregreti, pomembno je, da pride hladno do preše, da se ohrani aromatika.« Gajbice so hitro pripravljene, škarje in okrepčila prav tako, prihajajoči delavci uigrano parkirajo tako, da ne zasedajo dovozne poti, kjer bo že kmalu traktor sproti odvažal napolnjene gajbice sveže odtrganih grozdov sočne rebule iz vinograda.
Trgatev: »Letos je fantastična letina za penine.«




Celo svojo strokovno življenjsko pot je kot dolgoletni direktor Zadružne kleti Brda posvetil prepoznavnosti in dvigu kakovosti rebule ter ustvaril vinske uspešnice svojega časa, kot so Zlata rebula ali peneča rebula. V Brdih se njegovih desetletij usmerjanja in vodenja vinske stroke spominjajo kot zlatih časov, še danes pa ostaja med Brici ena posebna vez, drugačna kot kjerkoli drugje, ki narekuje povezanost in sodelovanje.

Medtem pa spodaj, več metrov globoko pod omizjem, v cisternah kleti Medot sveže pretočeni mošt začenja svoje dolgo, dolgo potovanje. Najprej bo prihodnje leto postal vino, ki bo v pravem razmerju rebule, chardonnaya in modrega pinota pretočeno v steklenice, v katerih bo ob fermentaciji in zorenju začelo oblikovati tiste nežne, edinstvene mehurčke, ki bodo nastajali najmanj štiri leta, pa tudi pet, šest ali več... Grozdje, ki smo ga nabrali letos, boste tako v najmlajši Medotovi penini Brut 48 lahko okusili leta 2026. Do takrat torej nasvidenje in srečno pot, mi pa bomo medtem z veseljem uživali sadove preteklih let.

Fotografije: Manuel Kovšca in zasebni arhiv Medot Wines