Z odkritjem spomenika na Gradu Dobrovo so se ob 100-letnici rojstva poklonili spominu na očeta rebule Zvonimirja Simčiča - Medot. Njegova zapuščina na področju vinarske stroke ima svetovni doseg, saj je zaslužen za ohranitev avtohtone vinske sorte, rebule, ki je svoj dom našla v čezmejni regiji Brda-Collio.
Spominska obeležitev življenja in dela Zvonimirja Simčiča je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki je skupaj s sinom Igorjem in vnukom Simonom Simčičem z Domačije Medot razkril spomenik, postavljen v čast Zvonimirju Simčiču na Gradu Dobrovo. Med uglednimi gosti je bil tudi nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je njegovo vizionarstvo prepoznal v času svojega predsedovanja in postal prijatelj Zvonimirja Simčiča, zarad njegovega strokovnega vpliva in povezovalne vloge na obeh straneh meje pa sta dogodek počastila tudi slovenski in italijanski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr Jože Podgoršek in Stefano Patuanelli, ki sta na gradu Dobrovo pred slovesnostjo opravila tudi bilateralno srečanje. Prisotni so bili tudi slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj ter italijanski veleposlanik v Sloveniji Carlo Campanila, slovenski generalni konzul iz Trsta Vojko Volk ter italijanski iz Kopra Giovanni Coviello, župana občin Nova Gorica in Gorica, Klemen Miklavič in Rodolfo Ziberna, predstavniki občine Brda z županom Francem Mužičem na čelu, ki so bili organizatorji spominske obeležitve, ugledni predstavniki vinske stroke in vinarstva, kot je prof. Denis Rusjan, direktor kleti Brda Silvan Peršolja, izjemni vinarji z obeh strani meje, kot so Silvio Jermann, Manlio Collavini, Aleks Simčič, Aleš Kristančič, Marjan Simčič, ki je hkrati predsednik konzorcija Brda, in še oba predsednika vinskih konzorcijev, kjer je za zemljo značilna opoka, David Buzzinelli za Collio, ter Paolo Valle di Buttrio za Collio Orientali.
Skupaj s častnimi gosti so v Brdih z odkritjem spomenika Zvonimirju Simčiču Evropi in svetu poslali močan signal, kako lahko rebula predstavlja pomemben povezovalni simbol čezmejnega območja Brda-Collio, iz katerega izhaja. Da je življenje Zvonimirja Simčiča pustilo mogočno sled priča njegova zapuščina predvsem z ohranitvijo avtohtone vinske sorte rebule, njeno uveljavitvijo med najkakovostnejšimi vini in uveljavitvijo čezmenjega teritorija Brda-Collio kot enega najboljših na svetu za belo vino, kar je že v svojem času prepoznal.
Zvonimir Simčič se je z izgradnjo, razvojem in dolgoletnim vodenjem zadružne kleti Goriška Brda vpisal med tiste, ki so ključno prispevali k razvoju celotne regije, kot jo poznamo danes, zato je postal tudi častni občan Brd. Strokovna priznanja in naziv očeta rebule so mu pripisali na obeh straneh meje, bil je edini tujec, ki je postal član italijanske akademije za trto in vino, bil je tudi vitez vina eques de vino in med prvo peterico ustanoviteljev viteškega Konzulata Evropskega reda vitezov vina v Republiki Sloveniji, prav tako pa je bil tudi pobudnik ustanovitve združenja sommelierjev Slovenije. Po upokojitvi v Zadružni kleti Goriška Brda, ki ji je posvetil celo kariero, je Simčič ustanovil družinsko klet Medot, ki je postala znana po prvih klasičnih peninah na osnovi rebule.
Spominsko ploščo sta oblikovala arhitekt Tomaž Vuga ter kipar Boštjan Novak.